SlovenianEnglish (UK)
the rock'n roll noisemakers  ::  custom  guitar  pedals

True bypass, bufferji, kabli...

Ko prebirate ali se pogovarjate o kitarskih efektih, se pogosto pojavi izraz True Bypass. Sliši se hudičevo “fancy”, tako da ga je dobro imeti, kajneda? Ampak kaj to pravzaprav pomeni?

True Bypass je namreč način vklopa/izklopa kitarskega efekta, kjer v stanju, ko je efekt izklopljen, ni nobenega stika med kitarskim signalom in vezjem efekta. Tako je signal speljan preko stikala direktno iz vhoda na izhod, kot da efekta ne bi bilo vmes. To je ponavadi doseženo s posebnim stikalom (bodisi 3PDT ali DPDT) ali s pomočjo releja z dodatnim vezjem.

Ko so se pojavili prvi kitarski efekti, teh tipov stikal še ni bilo na voljo, tako da, je bilo vezje ves čas povezano na kitarski signal, ne glede na to ali je bil efekt vključen ali ne. Marsikateri fuzz in wah pedal je tako med kitaristi veljal za “tone suckerja”, ker je kljub »bypassu« dejansko vplival na osnovni, clean signal.

Nekoliko kasneje so se na trgu pojavila prva DPDT stikala, ki so omogočala true bypass. A tu žal ni bilo najbolj efektivne rešitve, če bi hoteli dodati še indikacijsko LED diodo, ki kaže, če je efekt prižgan ali ne. Proizvajalci so torej izdelovali efekte brez indikacije ali pa je bilo stikalo namenjeno le proženju elektronskega vezja za preklop med wet in dry signalom. Na ta način je zopet prišlo do slabljenja signala. Poleg tega je bil razvit tudi elektronski preklop, kjer so kot stikala uporabljene elektronske komponente (tranzistorji – pogosto se uporablja ime buffered bypass – o bufferjih malce kasneje) povezane v posebno elektronsko vezje (elektronsko stikalo), ki skrbi za vklop in izklop efekta ter vklop in izklop indikacijske LED diode. Za to je potrebno čisto preprosto SPST stikalo (pogosto tudi momentarno). Ta način preklopa je še danes prisoten pri številnih velikih proizvajalcih efektov.

Kateri način preklopa je torej najboljši? Definitivno tisti, ki najmanj vpliva na osnovni zvok kitare.

 

Buffer

Kaj je pravzaprav buffer, ki je tolikokrat omenjen po forumih, pri proizvajalcih, v revijah…? To je v bistvu vezje, ki signala ne ojači (ga spusti naprej z enako jakostjo – od tu ima tudi slovensko ime »sledilnik«), ob enem pa poskrbi, da frekvenčna karakteristika kitarskega signala ostane kar se da nespremenjena. Buffer s svojo visoko vhodno impedanco praktično ne obremeni kitarskih magnetov, zaradi česar se ohrani prvotni karakter kitare – ni izgube visokih tonov, nizke frekvence pa ostanejo ostre in definirane. Nizka izhodna impedanca pa omogoča »poganjanje« daljših verig in večjih dolžin kablov.

In kaj je impedanca? Najlažje povemo tako, da je to lastnost, ki pove, koliko toka bo steklo po verigi pri določeni napetosti. Nekakšna "upornost" , le da govorimo o izmeničnih električnih parametrih.

ohmov zakon

Pri visoki impedanci bo v vezje steklo relativno malo toka, in obratno pri nizki. Kot večina napetostnih virov, ima tudi kitarski magnet svojo izhodno impedanco – običajno je precej visoka. Kitarski magnet ob igranju generira napetost - signal električne kitare, ki teče  po kablih v vezje/vezja, ki ga modificirajo (ojačijo, modulirajo….) - ponavadi so to efekti ali ojačevalec. Višja kot je vhodna impedanca sledečega vezja (efekti, wireless, ojačevalec…), bolj se bo ohranil ton kitare.

Torej preprosto povedano - buffer poskrbi, da gre vaš signal čim bolj nespremenjen iz kitare v verigo pedalov ter nato v ojačevalec. Marsikdo bi rekel, da buffer obarva zvok, doda visoke tone ipd.  Vsak buffer sicer ima nek karakter, ki vpliva na ton, ampak večinoma pozitivno. Bufferji so običajno zasnovani na fet tranzistorjih, operacijskih ojačevalnikih, nekateri celo na elektronkah! V bistvu ponavadi v dobrem lampaškem kitarskem ojačevalcu prva ojačevalna stopnja deluje kot buffer.

 

Še beseda ali dve o kablih

Kaj pa kabli? Nekateri pravijo, da so dražji kabli precej svetli, medtem ko tisti cenejši zadušijo zvok. Osnovni kitarski kabel je sestavljen iz dveh t.i. mono jack priključkov na vsakem koncu. Na konico je vezan osrednji vodnik, ki prenaša kitarski signal. Drugi del pa je povezan z opletom, ki ovija osrednji vodnik, in je ponavadi prek ojačevalca vezan na maso. Na tak način se zniža vpliv zunanjih motenj na osnovni signal. Ker pa je med opletom in osrednjim delom vodnika razlika v potencialih, med njima pa izolativni material, deluje kabel hkrati tudi kot kondenzator. Nastala kapacitivnost je sicer majhna, je pa prisotna. Bakrena žica iz katere je izdelan material ima določeno upornost, ki je odvisna od sestave materiala, od dolžine…Kombinacija kapacitivnosti in upornosti tvori RC člen – nizko propustni (ang. Low Pass) filter, ki reže visoke tone. Ker se upornost in kapacitivnost kabla z dolžino povečujeta, se znižuje mejna frekvenca filtra, zaradi katere kitarski signal posledično izgublja vse več visokih tonov. Pri višjih frekvencah se v vodniku pojavi tudi t.i. kožni efekt (ang. Skin effect), kjer je velik del gostote toka porazdeljen blizu površine vodnika. Pojav vodi v zmanjšanje preseka vodnika po katerem teče tok, kar posledično pomeni zvišanje upornosti in s tem mejne frekvence RC člena.

Če tako vzamemo verigo true bypass pedalov (spomnimo se, da imajo tudi pedali med vhodom, stikalom in izhodom določeno dolžino vodnika), ki so med seboj povezani s povezovalnimi “patch” kabli, dodamo še kabla iz kitare ter v ojačevalec, se dolžina kabla  močno močno poveča, s tem pa tudi izguba visokih tonov.

V takem primeru buffer naredi kar precej opazno razliko v tonu.

 

Kako torej vezati pedale?

Odločitev je povsem vaša! Nekaterim je všeč bolj temen zvok, in jim to celo odgovarja, če visoki toni ne pridejo v veliki meri do ojačevalca. Večina pa hoče čim bolj poln, nespremenjen zvok kitare. Dejstvo je, da bo vsak delček v verigi nekoliko spremenil signal. Ni nujno, da bo ta sprememba slišna. V naši ekipi se poslužujemo tega pristopa:

  • - prvi v verigi naj bo buffer - bodisi kitarski uglaševalec z vgrajenim bufferjem, kitarski pedal, ki ima kvaliteten buffered bypass ali pa prav namenski buffer pedal, kamor spadata tudi naša Spice in Faceboost (nastavljen na minimalno vrednost).
  • - naprej naj sledi veriga pedalov, ti so ponavadi true bypass. Na ta način se krepko znižajo izgube signala zaradi večjih dolžin kablov.

Idealno je še, da je buffer še na koncu verige pedalov, da se lažje poganja večjo dolžino kabla do ojačevalca. Tisti, ki hočejo še korak dlje, ga bodo postavili še na vhod in izhod FX LOOP-a na ojačevalcu. Vse je odvisno od potreb in želja posameznika, v končni fazi je najbolj pomemben samo pravi občutek na odru, ko prsti letijo po ubiralki.

 

In zakaj imajo potem JaMit FX pedali true bypass?

Predvsem zato, ker ga želijo naše stranke. Hkrati pa je ta način preklopa postal standard. V primeru buffered bypass-a se vezje nekoliko poveča zaradi večjega števila komponent, tako da je v primeru uporabe True bypass preklopa nekoliko lažje ohraniti manjše ohišje.

 

True bypass preklop z releji

Poseben način TB preklopa je z uporabo relejev. To so v bistvu magnetna stikala, ki so neprodušno zaprta v ohišju. Aktiviramo jih z priklopom elektromagnetne tuljave releja na tok. To ponavadi storimo tako, da prek momentarnega pohodnega stikala pošljemo pulz kontrolnemu vezju, ta pa aktivira rele. Ta način TB preklopa ima dve prednosti. prva je, da je preklop izredno hiter in ja tako zvok ob preklopu kratek in tih. Druga pa je življenjska doba releja. Običajna pohodna stikala so namenjena za 10.000 - 20.000 preklopov, medtem ko so releji ponavadi namenjeni za 1.000.000 preklopov. Mi uporabljamo ti. latching releje in s tem poskrbimo za precej manjšo porabo toka. Trenutno ta način preklopa ponujamo v nekaterih pedalih, ga pa prilagajamo in dodelujemo tudi za druge.